Počasi pada zastor nad tekmovalno sezono 2025/26. To ni bila le še ena sezona, ampak sezona, ki nam je prinesla toliko veselja z uvrstitvijo članske ekipe v 1. ligo. Po tridesetih letih bomo na Policah zopet spremljali najboljše ekipe v državi. Hkrati se dobro delo obrestuje tudi pri mlajših selekcijah, kjer pridno vadi vedno več nadobudnežev.
Če gremo lepo po vrsti in se ozremo najprej nazaj v mesec marec, ko se je začela končnica in s tem resne tekme na izpadanje. V prvih dveh krogih končnice so se naši fantje pomerili najprej z ekipo DRŠ Sebastjana Soviča in potem za vstop v finale še s Krškim. Oba nasprotnika sta se izkazala za zelo trd oreh, ampak so naši ‘Sinovi Burje’ pokazali pravi obraz in z nepopustljivostjo dosegli štiri zmage. Vse to pa je bilo šele ogrevanje pred finalom.
Srhljivka v dveh delih. Že na gostovanju se je videlo, da bo pomembna vsaka žoga, vsak gol in vsaka obramba ter zbranost vseh 120 minut. Polna in glasna dvorana na Igu je doživela rokometni spopad, kjer smo po slabšem drugem polčasu iztržili remi. Povratna tekma na Policah pa je bila poglavje zase. Neverjetno zanimanje za tekmo se je nakazovalo že takoj po prvem dvoboju, karte v predprodaji pa so bile razprodane v samo dveh dneh. Česa takšnega Ajdovščina ne pomni že dolgo. Dvorana z dodatnimi montažnimi tribunami je bila popolnoma razprodana dva dneva pred tekmo.
23. maj 2026, vroč dan, ki je kar nakazoval peklenski večer, na Policah pa na žalost prostora samo za dobrih 700 ljudi. Zdelo se je, da bi tokrat napolnili dve taki dvorani, toliko klicev in sporočil je še prispelo v zadnjih dneh. Na žalost za vse ni bilo prostora. Tekma je bila napeta, trda, prvoligaška. Bili smo že v izgubljenem položaju, ampak so fantje z neizmerno željo in voljo iztržili še drugi remi. Penali, loterija, živčnost na parketu in grizenje nohtov na tribuni. Ampak fantje so verjeli, bili suvereni in odločni, da želijo prvo ligo. Strelci so ohranili hladne glave, v ospredje pa sta stopila naša golmana s tremi odločilnimi obrambami. Nepopisno veselje, ki je trajalo še dolgo v noč, nekateri pa čutimo posledice (vsaj emocionalne) še danes. Spomini na ta večer, prejem medalj in dvig pokala pa bo v nas ostal za vedno.
Po tem zgodovinskem večeru smo kljub evforiji morali hitro zavihati rokave. Zavedamo se, da s prvo ligo stopamo stopničko višje, kjer pa ne želimo biti zgolj muha enodnevnica. Zelo smo veseli, da smo v klub uspeli vrniti dva domača fanta Januša Lapajneta in Luko Groffa. Oba z mednarodnimi izkušnjami in lačna pomagati matičnemu klubu ob povratku v 1. ligo. Ob tem v klubu pričakujemo še vsaj tri igralske okrepitve.
Ob zgodovinskem uspehu ne moremo mimo naših mlajših selekcij, kjer se kaže lep napredek. Pod koordinacijo Nataše Travar Kodelja ter strokovnim delom trenerjev v klubu vadi vedno več dečkov. Postavljeni so temelji in jasna vizija za nadaljnji razvoj tudi na tem področju. V naslednjo sezono bomo tako vstopili z več trenerji in več prijavljenimi selekcijami. Želja je nadaljevati z zastavljenim delom, naša naloga pa fantom ponuditi strokovno znanje ter okolje kjer uživajo in kamor radi prihajajo. Na žalost nam tukaj ne sledi ajdovska infrastruktura, saj bomo v prihodnosti primorani poiskati še več alternativ kakor do sedaj. Ampak to je že neka druga zgodba.
Na tem mestu velja zahvala vsem navijačem, sponzorjem in ostalim podpornikom, ki nam stojite ob strani. Brez vas nam to ne bi uspelo. Tradicionalno se bomo ob koncu sezone srečali na pikniku v Športnem parku Budanje, kjer bo zagotovo čas tudi za obuditev spomina na tisti zadnji penal, pa še na kaj drugega. Se vidimo!
Leave a Reply